torek, 04. november 2014

ALI JE »PIFLANJE« DOVOLJ ZA ZNANJE ?

Za in proti »piflanju«:

Bolje se je učiti povsem sproščeno

Povzetek objavljenega članka Schulspiegel 14.11.2012
 
Mnogo učencev se pred preverbo znanja uči noč in dan na pamet (učenje na pamet: »piflanje«). Raziskovalcem je delovanje možganov že dolgo znano, in da je od takšnega načina učenja le malo koristi. Avtor knjige Markus Reiter je opisal tri največje napake pri učenju ter tudi obrazložil, kako se jim izogniti.

Navedel je zelo nazoren primer:
Neki udeleženki seminarja iz italijanščine so do izpita iz španščine preostali še trije dnevi. Bila je temu primerno nervozna, vendar odločena premagati dvojno obremenitev – seminar iz italijanščine in opravljanje izpita iz španščine. Po napornem seminarju, pa tudi v daljših premorih v seminarskem delu, se je lotila svojih zapiskov in se vanje poglobila. Preostale dneve se je nameravala učiti do četrte ure zjutraj, saj bi sicer imela občutek, da za izpit ni pripravljena.
Celotno njeno početje je bilo v nasprotju s spoznanji raziskovalcev o delovanju možganov, saj je naredila kar tri grobe napake. V nadaljevanju so opisane napake in podani napotki, s katerimi lahko enake napake preprečite.

I.   NAPAKA – italijanske besede prekrivajo španske
Študentka je poskusila z istočasnim učenjem dveh tem, tematike seminarja in gradiva za jezikovni izpit. Zamisel se je izkazala kot slaba, saj je ena vsebina vplivala na pomnjenje druge vsebine. Naši možgani so posebej podvrženi interferenci pri pomnjenju sličnih vsebin n.pr. kadar se učimo eno uro italijanske besede in takoj zatem španske, ki so italijanskim zelo podobne.

Priporočilo: Koncentrirajte se na učenje samo ene tematike,kar naj traja približno eno šolsko uro. Pri tem je povsem vseeno ali se učite novi plesni korak ali pa francoski besednjak. Naslednji tematiki se posvetite šele po premoru v trajanju 10 do 15 minut. Priporočljivo je celo, da se druge tematike lotite šele po izdatnem premoru ali pa, če je le mogoče, naslednji dan.

II.    NAPAKA - hitro naučeno in hitro pozabljeno
Študentka se je učila po več ur skupaj. Naučeno se v večjem delu hitro pozabi, zato bi lahko uspela le, če bi se učila gradivo samo za ta izpit. V nasprotnem primeru pa je opisani način neuspešen. Žal je potrebno priznati, da sta sedaj veljavni izobraževalni sistem, pa tudi univerzitetni študij usmerjena samo v pospeševanje takšnega načina učenja.

V poslovnem izobraževanju velja usmeritev, da mora naučeno gradivo predstavljati trdno znanje. Poznan je eksperiment raziskovalca spomina Alan D. Baddeley, ki je pokazal, da je drugačen pristop k učenju uspešnejši. Sodelavci na pošti bi se naj naučili upravljati stroj za sortiranje pisem s tipkovnico. Sodelavce je razdelil v štiri skupine. Prva skupina je vadila 15 dni dvakrat po 2 uri dnevno, druga skupina 30 dni dvakrat po 1 uro dnevno, tretja skupina 30 dni po dve uri dnevno, četrta skupina pa 60 dni po eno uro dnevno. Četrta skupina je potrebovala sicer daljši čas, vendar je na koncu najbolje obvladala upravljanje stroja. Podobni poskusi so pokazali, da ta model velja tudi za učenje drugačne tematike.

Priporočilo: Več kratkih koncentriranih faz učenja, ki so razporejene na ves dan, je znatno uspešnejših kot mnogo ur skupaj. Raziskave so pokazale, da sposobnost koncentracije po 90 minutah močno upade, zato čas učenja naj ne bi prekoračil te meje. Zmožnost učenja  je tudi močno odvisna od zanimivosti teme - dolgočasnim temam skoraj že po 15 minutah ni mogoče več slediti, napetim in zanimivim pa lahko sledimo tudi po času daljšem od 90 minut. Med učenjem, ki traja skupaj več časa, strokovnjaki priporočajo polurni sprehod, enourni tek ali vožnjo z dvokolesom. Telesne aktivnosti naj potekajo brez velikih obremenitev in s srčnim utripom do 70 ali 75 % maksimalnega srčnega utripa, ki ga posameznik doseže ob največjih obremenitvah.

III.     NAPAKA – spi, otrok, spi! Opisana študentka je mnogo premalo počivala, saj je zaradi svojih učnih potreb spala komaj po 4 ure vsako noč. Učenje se dogaja tudi v spanju, saj pregovor »najprej prespi eno noč« ni zastonj.

Možgani v spanju utrdijo vsebino spomina ter ga prestavijo v dolgotrajni spomin. Možgani, kot so dokazali raziskovalci z obsežnimi poskusi, potrebujejo za proces utrjevanja tiste nevronske mreže, ki so v dnevnem času zasedene z obdelavo tekočih vstopnih informacij. V kolikor bi oba procesa potekala istočasno, bi prihajalo do trčenj. Procesi zato potekajo v spanju, ko so te nevronske mreže  neobremenjene.

Raziskovalec spanja Jan Born, direktor na Institutu za nevroendokrinologijo Univerze v  Lübecku, je s sodelavci izvedel poskus z učenjem besed. Sodelujoče je razdelil v dve skupini, od katerih je prva skupina po učenju smela zaspati, druga skupina pa je ostala budna. Skupina, ki je lahko spala, si je besede bolje zapomnila in jih tudi dalj časa ohranila v spominu, kot budna skupina. V magnetnem resonančnem tomografu se je pokazalo, da so bila določena področja velikih možganov pri spočiti skupini ob ponavljanju besed aktivnejša kot pri nespočiti skupini.

Priporočilo: Pravočasno se odpravite na počitek ter si zlasti še dan pred preverbo znanja privoščite dovolj spanja. Zadostna količina spanja se razlikuje od človeka do človeka, vendar je primerno trajanje spanja okoli 8 ur dnevno. Pomanjkanje spanja ima na sposobnost koncentracije podobno velik vpliv kot alkohol.

Večje število raziskav je tudi pokazalo, da kratek dnevni počitek pozitivno vpliva na zdravje in duševne sposobnosti človeka. Že 10 do 20 minut počitka običajnemu človeku povsem zadošča. Daljši dnevni počitek pa je zaradi negativnega vpliva na nočno spanje lahko celo škodljiv. V ranem popoldnevu med 13. in 15. uro se skoraj vsi ljudje srečajo z upadom sposobnosti, zato je bolje, da v tem času ne opravljajo zahtevnih miselnih nalog.

Možgani delujejo tudi v spanju in za svoje delo potrebujejo energijo. Energijo zagotavlja glukoza, ki jo možgani črpajo iz hrambe v jetrih. Izpraznjene zaloge glukoze ponovno napolnite z zajtrkom iz sadja in ogljikovih hidratov, ker zjutraj sicer brez zadostne oskrbe z glukozo ne morete izvajati nobenih večjih miselnih aktivnosti.

Natančno povedano, je opisana študentka napravila še četrto napako. Podobne napake počne še mnogo študentov - ob lepem vremenu se na kopališču pripravljajo na izpite.
Znanstveniki so ugotovili, da se mnogo lažje spomnimo znanja v okolju, kjer smo to znanje pridobili. Raziskovalci so ugotovitve potrdili s poskusi – sodelujoče so naprosili, da so se učili tujih besed med potapljanjem. Pokazalo se je, da so se sodelujoči spomnili več tujih besed pod vodo kot na suhem.
Učenje v kopališču je primerno torej samo tedaj, kadar se posameznik pripravlja na izpit za kopališkega mojstra.

NIKA-PIKA: Na napakah se učimo samo tedaj, ko napake poznamo in jih ne ponavljamo. Vsako nalogo je mogoče uspešno rešiti, če se je lotimo na pravem koncu, po preverjeni poti in pri dostopu do znanja ne ponovimo preveč napak. Ali je »piflanje« dovolj za znanje pa presodite sami.
 
 

Ni komentarjev:

Objava komentarja