tag:blogger.com,1999:blog-38396362883792148302024-02-08T16:25:20.905+01:00NIKA-PIKAPomagamo staršem z osnovnošolci, učencem in dijakom v srednjih šolah. Zagotovimo učno pomoč in inštrukcije. Izvajamo vaje pogovora v tujem jeziku, posebej še nemščino za delo v tujini, kjer tematiko pogovora vedno prilagodimo področju dela.Nikica PIKAhttp://www.blogger.com/profile/03361198498969144059noreply@blogger.comBlogger3125tag:blogger.com,1999:blog-3839636288379214830.post-51309041598850363142014-11-04T01:26:00.000+01:002014-11-20T03:08:17.824+01:00ALI JE »PIFLANJE« DOVOLJ ZA ZNANJE ?<h3>
</h3>
<span class="sparticletopicline"><span style="color: #666666; font-family: "Verdana","sans-serif";"><strong>Za in proti »piflanju«:</strong> </span></span><br />
<h4>
<span class="sparticletopicline"><span style="color: red; font-family: "Verdana","sans-serif";"><span style="font-family: Verdana, sans-serif; font-size: x-large;">Bolje se je učiti povsem sproščeno</span> </span></span><span style="color: #ff4b00; font-family: "Verdana","sans-serif";"><o:p></o:p></span></h4>
<strong><span style="color: #45818e;">Povzetek objavljenega članka Schulspiegel 14.11.2012<o:p></o:p></span></strong><br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<strong><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"></span></strong> </div>
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<span style="color: #134f5c;"><strong><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;">Mnogo učencev se pred
preverbo znanja uči noč in dan na pamet (učenje na pamet: »piflanje«). Raziskovalcem
je delovanje možganov že dolgo znano, in da je od takšnega načina učenja le
malo koristi. Avtor knjige Markus Reiter je opisal tri največje napake pri
učenju ter tudi obrazložil, kako se jim
izogniti.</span></strong><b><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><o:p></o:p></span></b></span></div>
<span style="color: #134f5c;">
</span><br />
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><strong><em><span style="color: #134f5c;">Navedel
je zelo nazoren primer:<o:p></o:p></span></em></strong></span></div>
<span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;">Neki udeleženki
seminarja iz italijanščine so do izpita iz španščine preostali še trije dnevi.
Bila je temu primerno nervozna, vendar odločena premagati dvojno obremenitev –
seminar iz italijanščine in opravljanje izpita iz španščine. Po napornem
seminarju, pa tudi v daljših premorih v seminarskem delu, se je lotila svojih
zapiskov in se vanje poglobila. Preostale dneve se je nameravala učiti do
četrte ure zjutraj, saj bi sicer imela občutek, da za izpit ni pripravljena.<o:p></o:p></span><br />
<span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt; mso-bidi-font-weight: bold;">Celotno
njeno početje je bilo v nasprotju s spoznanji raziskovalcev o delovanju možganov,
saj je naredila kar tri grobe napake. V nadaljevanju so opisane napake in
podani napotki, s katerimi lahko enake napake preprečite.</span><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><o:p></o:p></span><br />
<br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-left: 0cm; mso-list: l0 level1 lfo1; tab-stops: 14.2pt; text-indent: 0cm;">
<b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt; mso-bidi-font-family: Verdana; mso-fareast-font-family: Verdana;"><span style="mso-list: Ignore;"><span style="color: #134f5c;">I.<span style="font-size-adjust: none; font-stretch: normal; font: 7pt/normal "Times New Roman";">
</span></span></span></span></b><b><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><span style="color: #134f5c;">NAPAKA – italijanske besede prekrivajo
španske</span> <br />
</span></b><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;">Študentka je poskusila z istočasnim učenjem dveh tem, tematike seminarja
in gradiva za jezikovni izpit. Zamisel se je izkazala kot slaba, saj je ena
vsebina vplivala na pomnjenje druge vsebine. Naši možgani so posebej podvrženi
interferenci pri pomnjenju sličnih vsebin n.pr. kadar se učimo eno uro
italijanske besede in takoj zatem španske, ki so italijanskim zelo podobne.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><span style="color: black;"><strong>Priporočilo:</strong></span></span></i><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"> <b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="color: #134f5c;">Koncentrirajte
se na učenje samo ene tematike,kar naj traja približno eno šolsko uro. Pri tem
je povsem vseeno ali se učite novi plesni korak ali pa francoski besednjak. Naslednji
tematiki se posvetite šele po premoru v trajanju 10 do 15 minut. Priporočljivo
je celo, da se druge tematike lotite šele po izdatnem premoru ali pa, če je le
mogoče, naslednji dan.</span></b><o:p></o:p></span></div>
<br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-left: 0cm; mso-list: l0 level1 lfo1; tab-stops: 21.3pt; text-indent: 0cm;">
<b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt; mso-bidi-font-family: Verdana; mso-fareast-font-family: Verdana;"><span style="mso-list: Ignore;"><span style="color: #134f5c;">II.<span style="font-size-adjust: none; font-stretch: normal; font: 7pt/normal "Times New Roman";">
</span></span></span></span></b><b><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><span style="color: #134f5c;">NAPAKA - hitro naučeno in hitro pozabljeno</span> <br />
</span></b><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;">Študentka se je učila po več ur skupaj. Naučeno se v večjem delu
hitro pozabi, zato bi lahko uspela le, če bi se učila gradivo samo za ta izpit.
V nasprotnem primeru pa je opisani način neuspešen. Žal je potrebno priznati,
da sta sedaj veljavni izobraževalni sistem, pa tudi univerzitetni študij
usmerjena samo v pospeševanje takšnega načina učenja.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;">V poslovnem izobraževanju velja
usmeritev, da mora naučeno gradivo predstavljati trdno znanje. Poznan je
eksperiment raziskovalca spomina Alan D. Baddeley, ki je pokazal, da je
drugačen pristop k učenju uspešnejši. Sodelavci na pošti bi se naj naučili
upravljati stroj za sortiranje pisem s tipkovnico. Sodelavce je razdelil v
štiri skupine. Prva skupina je vadila 15 dni dvakrat po 2 uri dnevno, druga
skupina 30 dni dvakrat po 1 uro dnevno, tretja skupina 30 dni po dve uri dnevno,
četrta skupina pa 60 dni po eno uro dnevno. Četrta skupina je potrebovala sicer
daljši čas, vendar je na koncu najbolje obvladala upravljanje stroja. Podobni
poskusi so pokazali, da ta model velja tudi za učenje drugačne tematike.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<strong><span style="color: orange;"><i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt; mso-bidi-font-weight: bold;">Priporočilo</span></i><i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;">:</span></i></span></strong><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><span style="color: orange;"> </span><span style="color: #134f5c;"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Več kratkih koncentriranih faz učenja, ki so razporejene na ves dan, je
znatno uspešnejših kot mnogo ur skupaj. Raziskave so pokazale, da sposobnost
koncentracije po 90 minutah močno upade, zato čas učenja naj ne bi prekoračil
te meje. Zmožnost učenja <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>je tudi močno
odvisna od zanimivosti teme - dolgočasnim temam skoraj že po 15 minutah ni
mogoče več slediti, napetim in zanimivim pa lahko sledimo tudi po času daljšem
od 90 minut. Med učenjem, ki traja skupaj več časa, strokovnjaki priporočajo
polurni sprehod, enourni tek ali vožnjo z dvokolesom. Telesne aktivnosti naj potekajo
brez velikih obremenitev in s srčnim utripom do 70 ali 75 % maksimalnega
srčnega utripa, ki ga posameznik doseže ob največjih obremenitvah.</b><o:p></o:p></span></span></div>
<br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-left: 0cm; mso-list: l0 level1 lfo1; tab-stops: 1.0cm; text-indent: 0cm;">
<b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt; mso-bidi-font-family: Verdana; mso-fareast-font-family: Verdana;"><span style="mso-list: Ignore;"><span style="color: #134f5c;">III.<span style="font-size-adjust: none; font-stretch: normal; font: 7pt/normal "Times New Roman";">
</span></span></span></span></b><b><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><span style="color: #134f5c;"><span style="color: #134f5c;">NAPAKA – spi, otrok, spi!</span></span>
</span></b><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;">Opisana študentka je mnogo premalo počivala, saj je zaradi svojih
učnih potreb spala komaj po 4 ure vsako noč. Učenje se dogaja tudi v spanju,
saj pregovor <b style="mso-bidi-font-weight: normal;">»najprej prespi eno noč«</b>
ni zastonj.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><span style="color: #134f5c;">Možgani v spanju utrdijo
vsebino spomina ter ga prestavijo v dolgotrajni spomin. Možgani, kot so
dokazali raziskovalci z obsežnimi poskusi, potrebujejo za proces utrjevanja
tiste nevronske mreže, ki so v dnevnem času zasedene z obdelavo tekočih
vstopnih informacij. V kolikor bi oba procesa potekala istočasno, bi prihajalo
do trčenj. Procesi zato potekajo v spanju, ko so te nevronske mreže<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>neobremenjene.<o:p></o:p></span></span></div>
<span style="color: #134f5c;">
</span><br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><span style="color: #134f5c;">Raziskovalec spanja Jan Born, direktor
na Institutu za nevroendokrinologijo Univerze v <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Lübecku, je s sodelavci izvedel poskus z
učenjem besed. Sodelujoče je razdelil v dve skupini, od katerih je prva skupina
po učenju smela zaspati, druga skupina pa je ostala budna. Skupina, ki je lahko
spala, si je besede bolje zapomnila in jih tudi dalj časa ohranila v spominu,
kot budna skupina. V magnetnem resonančnem tomografu se je pokazalo, da so bila
določena področja velikih možganov pri spočiti skupini ob ponavljanju besed
aktivnejša kot pri nespočiti skupini.<o:p></o:p></span></span></div>
<br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<span style="color: black;"><i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt; mso-bidi-font-weight: bold;"><strong><span style="background-color: white;"><span style="color: black;">Priporočilo:</span></span></strong></span></i><span class="apple-converted-space"><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"> <span style="color: #134f5c;"><strong>Pravočasno se odpravite na počitek ter si zlasti še dan pred
preverbo znanja privoščite dovolj spanja. Zadostna količina spanja se razlikuje
od človeka do človeka, vendar je primerno trajanje spanja okoli 8 ur dnevno.
Pomanjkanje spanja ima na sposobnost koncentracije podobno velik vpliv kot
alkohol.</strong></span></span></span></span><span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><o:p></o:p></span></div>
<br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><span style="color: #134f5c;">Večje število raziskav je tudi
pokazalo, da kratek dnevni počitek pozitivno vpliva na zdravje in duševne
sposobnosti človeka. Že 10 do 20 minut počitka običajnemu človeku povsem
zadošča. Daljši dnevni počitek pa je zaradi negativnega vpliva na nočno spanje lahko
celo škodljiv. V ranem popoldnevu med 13. in 15. uro se skoraj vsi ljudje
srečajo z upadom sposobnosti, zato je bolje, da v tem času ne opravljajo
zahtevnih miselnih nalog.<o:p></o:p></span></span></div>
<span style="color: #134f5c;">
</span><br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><span style="color: #134f5c;">Možgani delujejo tudi v spanju
in za svoje delo potrebujejo energijo. Energijo zagotavlja glukoza, ki jo
možgani črpajo iz hrambe v jetrih. Izpraznjene zaloge glukoze ponovno napolnite
z zajtrkom iz sadja in ogljikovih hidratov, ker zjutraj sicer brez zadostne
oskrbe z glukozo ne morete izvajati nobenih večjih miselnih aktivnosti.<o:p></o:p></span></span></div>
<span style="color: #134f5c;">
</span><br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<span style="color: black; font-family: "Verdana","sans-serif"; font-size: 9pt;"><span style="color: #134f5c;">Natančno povedano, je opisana študentka
napravila še <b style="mso-bidi-font-weight: normal;">četrto napako. </b>Podobne
napake počne še mnogo študentov - ob lepem vremenu se na kopališču pripravljajo
na izpite. <br />
Znanstveniki so ugotovili, da se mnogo lažje spomnimo znanja v okolju, kjer smo
to znanje pridobili. Raziskovalci so ugotovitve potrdili s poskusi – sodelujoče
so naprosili, da so se učili tujih besed med potapljanjem. Pokazalo se je, da
so se sodelujoči spomnili več tujih besed pod vodo kot na suhem. <br />
Učenje v kopališču je primerno torej samo tedaj, kadar se posameznik pripravlja
na izpit za kopališkega mojstra.<o:p></o:p></span></span></div>
<br />
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<strong><span style="color: #134f5c;">NIKA-PIKA:</span> <span style="color: #cc0000;">Na
napakah se učimo samo tedaj, ko napake poznamo in jih ne ponavljamo. Vsako
nalogo je mogoče uspešno rešiti, če se je lotimo na pravem koncu, po preverjeni
poti in pri dostopu do znanja ne ponovimo preveč napak. Ali je »piflanje«
dovolj za znanje pa presodite sami.</span></strong></div>
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<strong><span style="color: #cc0000;"></span></strong> </div>
<div style="background: white; line-height: 13.5pt;">
<strong><o:p></o:p></strong> </div>
<h2>
</h2>
Nikica PIKAhttp://www.blogger.com/profile/03361198498969144059noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3839636288379214830.post-46890461984272905462013-04-26T03:05:00.000+02:002013-05-28T13:55:34.259+02:00ODLIČNJAKI, TODA ZA KAKŠNO CENO<h3>
<span style="color: #cc0000;">ALI JE RES TOLIKO NADPOVPREČNIH ?</span></h3>
<br />
V Večeru 31.8.2012 je novinarka Jasmina Cehnar obravnavala tematiko uspeha v slovenskih šolah. Zaradi aktualnosti teme podajam nekaj poudarkov:<br />
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-size: 9pt; line-height: 115%;"><span style="font-family: Calibri;"><span style="font-size: small;">V slovenskih
šolah je zmeraj več nadpovprečno učno uspešnih, vendar same petice v izkazu
niso nujno odsev vedno večjega znanja učencev.<o:p></o:p></span></span></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Ocene v slovenskih, zlasti osnovnih šolah, so vedno višje,
znanja pa je vedno manj, <strong>opazno je <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>neskladje med briljantnimi ocenami mladih in
klavrnimi rezultati mednarodnih raziskav znanja</strong>. Pasti podarjenih ocen in
razvrednotenega znanja se vedno bolj zavedajo tudi mladi, zlasti še tedaj, ko
se z diplomo v roki znajdejo na zavodu za zaposlovanje. A pravega odziva stroke
kljub temu ni.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Zaključna poročila osnovnih šol izkazujejo, da je povprečna
ocena njihovih učencev že štiri in več, neuspešnih praktično ni, zadostnih je
le za vzorec, dominirajo odličnjaki. Konkretno, v šolskem letu 2005/06 je bilo
konec devetletke nadpovprečno uspešnih (prav dobrih in odličnih)<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>61 odstotkov učencev, od tega je bila več kot
polovica (32,2 odstotka) odličnih. Dobrih je bilo 30 odstotkov devetošolcev, zadostnih
8,3, nezadostnih pa 0,3<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>odstotka. V
minulih obdobjih ni bilo vedno tako.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Še
v šolskem letu 1987/88 je bil uspeh med učenci enakomerneje porazdeljen. Odličnih
je bilo (le) 17 odstotkov učencev zaključnega razreda, prav dobrih 24
odstotkov, dobrih 32, zadostnih 25 odstotkov, razreda pa ni izdelal nekaj več
kot odstotek osmošolcev. Še večja razlika v porazdelitvah ocen splošnega učnega
uspeha med letoma<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>1988 in 2006 je
razvidna na razredni stopnji osnovne šole. <strong>Konec osemdesetih let prejšnjega
stoletja je bilo<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>''nadpovprečnih"
52 odstotkov tretješolcev osemletne šole, v četrtem razredu devetletke pa je
bilo leta 2005/06 samo odličnih 53 odstotkov učenk in učencev, še 32 odstotkov
pa prav dobrih.</strong> <o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Matematik in profesor Matevž Bren, ki se na Fakulteti za
varnostne vede ukvarja z analizo podatkov, sicer pa je soavtor v Sodobni
pedagogiki marca 2010 objavljenega prispevka Inflacija pri internem ocenjevanju
v Sloveniji, pravi, da je danes več razlogov te <strong>»poplave« odličnjakov</strong>. Po
njegovem dvig ocen ni posledica enako izjemnega znanja, pač pa nižjih
pričakovanj in nižjih ocenjevalnih kriterijev. V svojem razmišljanju o stanju
navaja: <strong>''K inflaciji (je) prispeva(lo) poudarjanje, kako naj bi bili naši
otroci in mladostniki zelo obremenjeni, 'moderni' pristopi nevidne pedagogike, zagovarjanje,
da se z visokimi ocenami rešuje visoka samopodoba mladostnikov, da so pomembni
procesi, učni dosežki pa bodo prišli sami od sebe ... </strong>To je sovpadalo z
reformnimi politikami v šolstvu, ko naj bi dosegli bistveno višje deleže
vključenih v zahtevnejše programe na srednješolskem in visokošolskem nivoju, pri
tem pa se je zanemarilo doseganje 'zahtevnih' standardov znanja, ko se je šole
plačevalo predvsem po številu dijakov oziroma študentov in (so) kvantitativni
kazalci preglasi(li)jo kvalitativne''. <o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;"><span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Skupaj s soavtorjem
prej navedenega prispevka, fizikom Darkom Zupancem, sicer direktorjem Državnega
izpitnega centra (RIC), sta ugotovila, da so do svojih učencev popustljivi tudi
učitelji na gimnazijah. Raziskava je namreč pokazala, da so bile interne ocene
na maturi med letoma 2002<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>in 2008 vsako leto
višje in, da so se povprečno približale 90 odstotkom vseh možnih točk. Pri
nekaterih predmetih pa so ta delež še presegle. "Potrdila se je domneva,
da dijaki pri internem ocenjevanju na maturi dobivajo višje ocene, in to v
razmerju tem višje ocene, čim večji delež (20, 30 ali 40 odstotkov) predstavlja
interna ocena znotraj celotne ocene predmeta," je razložil Bren. Na to
anomalijo se je sicer odzvala državna komisija za splošno maturo, ki je v
letošnjem šolskem letu pri prenovi splošne mature delež ocen notranjega dela
pri vseh predmetih<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>notranjega dela pri
vseh predmetih poenotila na 20 odstotkov, s čimer se je zmanjšal pritisk na
ocenjevalce, je prepričan Bren. A pri tem ukrepu se je tudi zaključilo.
Razlogi? "Verjetno je na kratki rok še vedno preveč zadovoljnih. Očitno bo
potreben zunanji družbeni pritisk nezadovoljnih maturantov, diplomantov,
fakultet, zaposlovalcev, da bo stroka priznala nujnost sprememb," pravi
Bren in doda, da lahko stanje presežemo le tako, da se držimo strokovnosti in
odgovornosti ter tako, da fakultete na pedagoške smeri poskusijo pritegniti
najboljše študente.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Ljubica Marjanovič Umek, profesorica razvojne psihologije na
ljubljanski Filozofski fakulteti meni, da je iz vseh dejstev težko sklepati kaj
drugega, kot da vse ocene ne izražajo resničnega znanja učencev in učenk . Ocene
so edini kriterij za vpis na srednje šole z omejitvijo vpisa (teh je relativno
malo), zato učiteljice in učitelji raje dajejo višjo kot nižjo oziroma realno
oceno. Zaradi navedenega so se tudi pritiski staršev na učitelje močno
povečali. <o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Resno vprašanje je, zakaj bi učitelj prevzel nase odgovornost
za večje ali manjše možnosti vpisa njegovih učencev na srednjo šolo," opozarja
frof. Umekova, ki je prepričana, da smo se prehitro poslovili od nacionalnih
preizkusov znanja v osnovni šoli. Le-ti so bili dodana vrednost k ocenam, tako
za učence kot učitelje in starše. Istočasno navaja, da je na dolgi rok
pomembno, da otroci tudi preko povratne informacije o izkazanem znanju
razvijajo realno podobo o sebi. "<strong><span style="color: #cc0000;">Še tako pozitivna podoba o sebi, ki nima
podlage v zasluženi oceni, se bo prej ali slej razblinila kot milni mehurček</span><span style="color: black;">"</span></strong><span style="color: black;"> </span>in
kasneje<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>otroci praviloma niso hvaležni
za svoje previsoke ocene. Morda so jih celo usodno uspavale v učenju, ki bi
vselej moralo biti tudi napor," pravi Marjanovič Umkova.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Kot še doda, popustljivo ocenjevanje učitelja, ki je poleg
vsega obremenjeno še z dejavniki, kot so spol, kultura, jezik, dela krivico
tudi najboljšim in najbolj vestnim učencem, ki lahko zaradi tega izgubijo
motivacijo za učenje, obenem pa jim neselektivno ocenjevanje daje tudi družbeno
sporočilo, da je stvari možno izpeljati drugače, z manj napora.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Vsak komentar je praktično odveč.</span></div>
Nikica PIKAhttp://www.blogger.com/profile/03361198498969144059noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3839636288379214830.post-47556887830840563532013-04-25T03:18:00.000+02:002013-05-28T13:56:37.960+02:00VSI ODLIČNI NISMO VEČ RAZLIČNI<h3>
<span style="color: #cc0000;"><a href="http://www.nika-pika.si/" target="_blank">NIKA-PIKA</a>: Preveč odličnih ?</span></h3>
<strong><em></em></strong><br />
<em><strong>Podobno tematiko kot Jasmina Cehnar je obravnaval tudi Aleš Kumperščak, prof. mat. in fizike v članku z istim naslovom, objavljenem v časniku VEČER. Vsebino v strnjeni vsebini zaradi aktualnosti povzemam v celoti:</strong></em><br />
<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Začenja se novo šolsko leto,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>za
starše vedno velik izziv. Izziv tudi zato, ker je "brezplačna'' šola
zmeraj dražja. Starši se zavedamo, da je znanje naših otrok investicija.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Zato je veliko bolj kot stroški šolanja
pomembno znanje, ki ga v šoli pridobijo. Modeme metode poučevanja in velika
izbira učbenikov in </span><span style="font-family: Calibri;">delovnih zvezkov bi morale
pomeniti primerjalno povečanje znanja otrok v primerjavi s prejšnjimi
generacijami. Pa je res tako?<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Pred letom
dni je dr. Darko Zupanc, direktor državnega izpitnega centra,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>objavil rezultate primerjalne študije<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>znanja osnovnošolskih učencev danes in pred
tridesetimi Ieti.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Če smo<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>tedaj<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>še<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>imeli<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>nezadostne učence, jih<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>danes praktično ni več, je pa zato<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>doseglo nadpovprečni rezultat več kot 54 </span><span style="font-family: Calibri;">odstotkov osnovnošolske populacije.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Če je bilo <span style="color: #cc0000;"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">pred tridesetimi leti</b> <b style="mso-bidi-font-weight: normal;">največ<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>dobrih učencev</b></span><span style="mso-spacerun: yes;"> </span>(kar ustreza normalni porazdelitvi), jih
je<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="color: #cc0000;">danes
največ<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>odličnih</span></b>.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Primerjava
generacij med seboj in s tujimi šolskimi sistemi pokaže, da so v četrtem
razredu rezultati iz znanja aritmetike od leta 1995 do leta 2007 padli na <b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="color: #cc0000;">najslabše dosežke</span></b> v matematiki.
Povprečni dosežek četrtošolcev devetletke je bil celo nižji od dosežka
tretješolcev osemletke. Nižji je bil tudi <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>dosežek osmošolcev devetletke od dosežka
sedmošolcev osemletke. Zanimiva pa je tudi primerjava z ZDA: leta 1995 smo bili
pri matematiki pomembno boljši tako v četrtem kot v osmem razredu OŠ, 1999 smo
bili še vedno boljši, leta 2003 smo bili že slabši tako v četrtem kot v osmem
razredu in tako je bilo tudi še leta 2007. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0pt;">
<span style="font-family: Calibri;"></span> </div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Osnovna težava našega šolstva je
prevelika permisivnost. <b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="color: #cc0000;">V času
neizprosne konkurence otroke navajamo na ugodje in doseganje "odličnih''
rezultatov brez napora</span></b>. To dejstvo dokazuje rast povprečne dosežene ocene v
zadnjih 30 letih za več kot eno oceno. Seveda se taki otroci v konkurenčnem
svetu ne<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>morejo<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>znajti.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Zaradi
načina dela v šolah učenci tudi vedno <b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="color: #cc0000;">manj
pišejo</span></b>. Zato se slabšajo njihove že tako slabe mikromotorične sposobnosti.
V Sloveniji pa opažamo še pojav vedno večje funkcionalne nepismenosti.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Tako je<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>po<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>mednarodnih raziskavah 80
odstotkov vseh Slovencev funkcionalno nepismenih. Kar pomeni 60 odstotkov
celotne populacije, ki se vpisuje na univerze!<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>Le kako naj potem univerze dosegajo dobre razvojne rezultate, če
študenti ne razumejo<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>tega,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>kar jim profesorji razlagajo?<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Digitalizacija
je<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>posegla še na področje založništva.
Prava knjiga ima svoj vonj, listi imajo svoj zvok; knjiga je marsikomu
najboljša prijateljica.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Otrokom
moramo<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>dati<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>priložnost<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>in možnost, da spoznajo in vzljubijo to prijateljico, sicer bodo knjige
še vedno samevale v knjigarnah,<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>slovenski jezik pa bo<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>počasi,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>a<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>vztrajno<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>tonil v pozabo.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Seveda mora šola spremljati hitre spremembe,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>a ne na račun razvoja in znanja otrok.
Danes<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>se<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>otroci ne želijo več vpisati na najzahtevnejše gimnazije,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>ker se je tam treba učiti.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Dokler se vse to ne spremeni, bomo starši
upravičeno<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>zaskrbljeni.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0pt;">
<span style="font-family: Calibri;"></span> </div>
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Kaj storiti, da se bo stanje izboljšalo? <strong><a href="http://tinyurl.com/cy7dujd" target="_blank">POMAGATI STARŠEM</a> !</strong></span><br />
<strong><span style="font-family: Calibri;"></span></strong><br />
</div>
Nikica PIKAhttp://www.blogger.com/profile/03361198498969144059noreply@blogger.com0